'Učenje jezikov v mladih letih poveča aktivno znanje jezika in tekoče govorjenje'
Izhajajoč iz raziskave univerze Haifa ni resnice v prepričanju, da učenje več jezikov zmede ljudi, in da en jezik prihaja na račun drugega.
Ugotovili so, da se tisti, ki že govorijo dva jezika, z večjo lahkoto naučijo še tretjega. Učenje le-tega lahko celo poveča njihov inteligenčni kvocient. Ugotovili so tudi, da so ruski govorci bolj tekoči v hebrejščini v primerjavi z ljudmi, ki govorijo hebrejščino kot materni jezik.
"Učenje drugega jezika ne ogroža učenja in ohranjanja maternega jezika."; trdita prof. Salim Abu Rabiya in Ektarine Sanitzki iz oddelka posebnega izobraževanja. "Resnica je čisto nasprotna. Govorjenje ruskega jezika samo še krepi posameznikovo hebrejščino, in tekoče znanje obeh naštetih jezikov izboljšuje posameznikovo sposobnost, da govori angleško".
Študija je preučila, kako pripomore znanje dveh jezikov k učenju tretjega. Raziskovalci so predlagali, da govorjenje dveh jezikov (hebrejsko in rusko) pripomore k lažjemu učenju angleščine v primerjavi z učenci, ki govorijo samo hebrejsko.
Po ugotovitvah sodeč znanje več jezikov izboljša tekoče izražanje v maternem jeziku, saj govorjenje več jezikov krepi in izboljšuje posameznikove jezikovne sposobnosti, ki so izhodišče, da se naučijo brati. Poleg učenja jezika samega je "spretnost v jeziku" pomembna kognitivna funkcija, ki omogoča na splošno lažje učenje.Prof. Abu Rabiy dodaja: "Mlajši kot smo, ko se učimo jezikov, bolje je."
Kot primer raziskave sta služili dve skupini učencev: enako število dečkov in deklic v šestem razredu, ki se učijo angleščine kot tujega jezika. V prvi skupini je bilo 40 učencev, vsi priseljenci iz bivše Sovjetske Zveze, katerih materni jezik je bil ruski in ki so se kasneje učili še hebrejsko. V drugi skupini je bilo 42 hebrejcev, ki so se učili v šoli angleščine kot drugi jezik.
Učenci so bili proučeni v skupinah in posamezno. Na skupinskih srečanjih so bili učenci testirani z branjem in njihovim poznavanjem pravil pisanja vsakega jezika. Kasneje so sledila osebna vprašanja, na katera so morali odgovoriti. Na individualnih srečanjih so bili dodeljeni testi hebrejskega in angleškega jezika le hebrejskim učencem, medtem ko so bili ruskim priseljencem dodeljeni enaki testi v njihovem maternem jeziku.
Primerjani rezultati so pokazali, da so imeli ruski govorci znatno boljši nadzor ne samo nad naučeno angleščino, temveč tudi nad hebrejščino, ki so se jo že prej učili v šoli kot drugi jezik. Razlika je bila v povprečju 13 odstotna. Pri pisnih vajah so bili 20 odstotkov boljši, v morfemskem znanju jezika pa kar 35 odstotkov boljši kot hebrejski govorci.
Ruski govorci, ki so imeli enak povprečni inteligenčni kvocient kot hebrejski govorci, preden so začeli z učenjem angleščine, so imeli povprečni inteligenčni kvocient, ki je bil 7 odstotkov večji kot pri učenju dodatnega jezika. Raziskovalci trdijo, da več jezikov kot se naučimo, višji inteligenčni kvocient lahko pridobimo.
